oh, ta umetnost

Ai WeiWei je leta 2006 uporniško, kar tko mal počez prebarval cel kup neprecenljivih starinskih vaz in jih potem postavil v inštalacijo. Nekaj let pred tem (1995) se fotka kako eno od starinskih vaz spusti na tla. S tem je opozoril na ne vem kaj vse in se uprl ne vem čemu vse. In svet to razume. In svet to ful ceni. In te vaze so zdaj trenutno na ogled v neki galeriji v Miamiju.

Ok, in zdaj v Miamiju, pride mimo lokalni umetnik. Pograbi eno od teh vaz, ki zdaj niso več neprecenljive, ampak so ocenjene na 1 milijon, ja, res, 1 milijon evrov, in jo spusti na tla. V znak protesta. S tem dejanjem je opozoril na ne vem kaj vse in se uprl ne vem čemu vse. In svet tega ne razume. In tipčka čaka kazen, zapor, take stvari.

wtf?

Pa da ne bo pomote. Ai Weiwei je faca. Občudujem njegov način upora, njegov smisel za humor in njegov občutek za naš čas. Upam da je ponosen na tole. Nej sicer ne bi bil, ampak upam da deep down vseeno je.

Debatke so se pa seveda že začele. Recimo tukaj.

how bizarre

 

Lej, kaj pa vem. Temu svetu se je itak že čisto scufkal. To že skoz govorim, tko da me "diplomat" Rodman sploh ne preseneti več. Mi pa manjka ta komad zraven, medtem ko berem o teh legendarnih obiskih v Severni Koreji.

butli

sej veš kako je to. če taki butli učijo butle, kakšni butli morjo pol prit ven.
ja, fajfar, si predstavljam.
:|

off the grid

Evo. Začel se je tretji dan brez telefona. Revež je na servisu. Mojstri so rekli, da rabijo dva do tri dni.

No, sej en telefon so mi dali za ta čas, ampak je občutek tak, kot če bi z najhujšim in najbolj udobnim avtom prišel na servis, mojstri bi ti pa za nadomestni avto dodelili starega, zriganega jugota. Edin kar ti pomaga je to da se počutiš retro. To je pa tut vse. 

Čudaško je. Malo sem zgubljena. Kdo od vas, zdajle že ornk zavija z očmi, ampak vam že kar takoj povem, da to ni afnanje. Dobr, brez teh dveh appov bom že zdržala, še kakšen dan ali dva, ampak res komaj ;)

Malo se sprašujem, ali sem res tak geek, tak tech junkie, da pogrešam telefon. Vsake toliko časa je kdo pameten in me prepričuje, da to ni zdravo, da je fajn biti izklopljen, da je fajn bit in control... sej veš, ves ta new age shit... Jaz pa pravim. Vse ok, če delaš v javni upravi.
Sej sliši se zelo žaljivo, ampak moja služba nima tapravega delovnega časa. Ima samo deadline. Nima veze ali sem v službi do petih ali do devetih in niti nima veze ali pridem v službo kaj prej, da se potem lahko prej odštemplam. Nope. Pri meni je važno, da je roba pri tiskarju, takrat ko mora bit in to je to. Vmes ko čakam korekture, pa lahko posedam z gin tonikom v roki tut cel dan če čem. And I love that!
In ta dva dneva sta me spomnila, kako je bilo s ciglo, namesto telefona. Cel dan čakam pred računalnikom, kdaj bo popnil mail. Med tem pa prčkam po facebooku, redditu in vseh ostalih bedarijah. Zelo produktivno, moram rečt.

mini življenjske resnice napokane v en čuden film

Zadnje čase gledam filme, ki jih ne izberem, ampak tv program opravi izbiro zame (ta metoda se seveda sfiži v trenutku, če nimaš HBO-jev in Cinemaxov + časovnega zamika). V glavnem fajn je, ker naletim na filme, za katere še nisem slišala in se lotim gledanja brez pričakovanj. In deluje!

Tokrat me je presenetil This must be the place. Mogoče res ni treba it do Indije da odkriješ samega sebe in se pomiriš z vsemi strahovi in bremeni iz preteklosti. Road trip je pa očitno vseeno obvezen. Ja, in veliko več lahko o življenju izveš od random ljudi, če se ti le da poslušat. Drugač ti pa itak tudi vsi duhovni voditelji tega sveta zbrani na kupu ne morejo pomagat. Tko je.

V filmu je tolk kul momentkov, da se res ne morem odločit, kaj pripopat, zato moram dat še tole. Lušn.

pa je šu krompir.

Torej, obveščam, da je kljub zalivanju, navijanju ter prijaznemu prigovarjanju preminil Davidov krompir. Ne vem kaj zdaj to pomeni, ampak upam da nima veze z znanim pregovorom. In če že delim neumnosti s svetom, potem lahko še ponosno povem, da money tree pa grize in raste. Tle bi blo pa fajn, da vraže veljajo. Tko zdej veste. Jp, res se mi ful dogaja :)

kafet.

Dostikrat si, ko zjutraj ugotovim, da je konec s kavo, čez cel dan ponavljam "kavo moram kupit, kavo moram kupit", in potem grem v trgovino, in pridem domov s polnimi vrečkami, ampak brez kave. uf. Veš kolkrat se mi je že to zgodilo.

Ampak, zdaj imam pa kavo skoz doma. Za kavo skuhat mi to ravno ne pomaga, je pa simbolično. Recimo. In tale kava bo šele čez tri leta cvetela in proizvedla kavna zrnca, s katerimi moraš ne vem kaj še vse narediti preden jo lahko spiješ (tukaj je mal kavnih podatkov, čist tko, kot zanimivost). Tako da je vse skupaj res samo simbolično. Zraven tv-ja stoji pa zaradi tega.

Seveda :)

because i always feel like running

Because I always feel like running 

Not away, because there is no such place 

Because if there was, I would have found it by now

Because it's easier to run, 

Easier than staying and finding out you're the only one who didn't run 

Because running will be the way your life and mine will be described, 

As in "the long run" 

Or as in having "given someone a run for his money" 

Or as in "running out of time" 

Because running makes me look like everyone else, 

though I hope there will never be cause for that 

Because I will be running in the other direction, not running for cover 

Because if I knew where cover was, I would stay there and never have to run for it 

Not running for my life, because I have to be running for something of more value 

to be running and not in fear 

Because the thing I fear cannot be escaped, eluded, avoided, hidden from, 

protected from, gotten away from, 

Not without showing the fear as I see it now 

Because closer, clearer, no sir, nearer 

Because of you and because of that nice 

That you quietly, quickly be causing 

And because you're going to see me run soon 

and because you're going to know why I'm running then 

You'll know then 

Because I'm not going to tell you now

Gil Scott-Heron

when life gives you lemons...

to bi prav prišlo. kdaj pa kdaj.

I WISH PEOPLE LOOKED LIKE 

THEIR PERSONALITIES.

Kid Cudi

temeljna življenjska načela

Še dobr, da imam pameten telefon. In vanj si zapisujem vse. Od čudaških kletvic, ki jih čisto slučajno kje slišim, do raznih obskurnih dimenzij in podatkov, ki jih bom zihr enkrat rabila. Tako tudi ne pozabim modrosti, ki jih vsaketoliko časa kdo blekne in se pri tem sploh ne zaveda kako pomembno modrost je čisto 'usput' razkril. Fajar v količini teh modrosti seveda vodi kot letos Tina Maze in zato je spet napočil čas, da eno fajfarjevko delim z vami. Torej. Fajfar pravi: plača pa televizor nista nikol prevelka. 

Word!

slovenske paralele

A veš k se ti molji zaredijo v kuhinji? Najprej nekaj dni ploskaš po stanovanju in razmišljaš od kje so se vzeli. Potem ugotoviš, da so se zaredili v vrečki recimo drobtin in to vrečko odstraniš. In si kar zadovoljen da si našel izvor od kje so se ti lopovčki vzel. In čez par dni se golazen spet pojavi, in užaloščeno ugotoviš, da so si nakradl ful hrane, tut tiste ki je še neodprta. In pol pomečeš vse stran. In vse spucaš. In si zadovoljen. Lačen, dokler ne greš po novo zalogo, ampak vseen zadovoljen. Ampak od takrat naprej pa pustiš še en un limček nekje v omari za vsak slučaj, ker nikol ne veš če se bodo vrnili. banditki. Tko k slovenska politika.

nove zgodbe

Pred kratkim mi je nekdo rekel, da delam preveč planov. Da teram. Da se moram mal umirit. Se prepustit. Se pustit presenetit. WORD! Se strinjam. Čist zares. In točno to je tudi moj plan. hahaha. How ironic.
Ni pa simpl. Ful fajlov imam za popredalčkat. Nekaj sem jih že, nekaj jih še bom. Vmes bodo pa tut taki, za katere nimam več sw-ja in jih bom ful težko kam stlačla. Ja, tko je to, če geek razlaga, kako si misli poštimat lajf. Nove zgodbe se bodo pa kar sproti dogajale. In to je super. Po mojem. Vsaj meni se zdi.

Glasbeni dodatek dneva, sploh v takem moodu kot sem danes, je pa lahko le John Mayer. In le tale komad. Sej je kičast pa vse, ampak tale otožna kitara je uaauu. + txt tako kul paše, da ga moram kar prilepit zraven.

Too many shadows in my room, Too many hours in this midnight, Too many corners in my mind, So much to do to set my heart right
[Chorus] Oh, it's taken so long, I could be wrong, I could be ready, Oh, but if I take my heart's advice, I should assume it's still unsteady, I am in repair, I am in repair
Stood on the corner for a while, To wait for the wind to blow down on me, Hoping it takes with it my old ways, And brings some brand new luck upon me
[Chorus]
And now I'm walking in the park, And all of the birds, they dance below me, Maybe when things turn green again, It will be good to say you know me
Oh, it's taken so long, I could be wrong, I could be ready, Oh, but if I take my heart's advice, I should assume it's still unsteady, Oh yeah, I'm never really ready, yeah, Oh yeah, I'm never really ready, yeah, I'm in repair, I'm not together, but I'm getting there, I'm in repair, I'm not together, but I'm getting there, I'm in repair, I'm not together, but I'm getting there, I'm in repair, I'm not together, but I'm getting there, I'm in repair, I'm not together, but I'm getting there, I'm in repair, I'm not together, but I'm getting there

Takole, pa sem končala en klasično depresiven post, v stilu zmedene šestnajstletnice. In zato nikoli ne pišem bloga, ko sem slabe volje. Svašta.

dobr je.

Ja, je kar minilo nekaj časa, ja. Ampak počasi je čas, da čisto vse elemente lajfa spravim nazaj v tirnice. Tut tale blog, a ne.

V glavnem, zgodil se mi je en kuclček, ki na daleč in za druge izgleda gromozanski, ampak iz prve vrste sploh ni tako velik. In ko ga preskočiš, se odprejo nove stvari in čez nekaj časa ko se bom obrnila nazaj, ga skoraj ne bom več videla na obzorju. Sploh. Tok je majhen. Res. Neverjetno.

In Saša, ja, dobr je :)

facts of life

Björk je tko ko vampi. To nisem rekla jaz, ker jo imam zelo rada in vampov res ne maram. Je pa res če pomisliš. Če ti ne gre, ti ne gre. Tko je. Se ne da nič naredit.

kovčeg

A kdaj pomisliš v koliko kovčkov spraviš celo svoje življenje?

fajfarjevka

En gnil jabuk unič celo gajbico.
Nimaš kej.

simple as that.

[via typcut]

težke odločitve. v lajfu.

Če bi Lena morala izbirati med mano, Shkorotom in kavčem, bi izbrala Shkorota in kavč. Aja, samo eno stvar lahko izberem? Ok, pol pa kavč!

 

nimam časa...

Res ne.
Ampak je super.
flip.