frajerski zajc

Teden je padel mimo. A je sploh kdo opazil? Po mojem niti ni. Enivej. Bo pa zato tale post tolk bolj spektukularen. Res. Ratal mi je namreč nakvačkat in tudi zašit (!!) prvo tako večjo stvar za v rok držat. Bravo jaz!



Načrt za kvačkanega zajčka je zastonj. Stvar je kar simpl, največjo težavo pa mi je povzročalo šivanje posameznih delov. To moram še pogruntat kako se zares tega lotijo babe, ki obvladajo. Jaz sem se res mučila. Moraš kar dobro predvidet, kam grejo nogce, da bo potem zajček ok izgledal, pa take stvari. Ampak to je spet ena taka stvar, ki pride z vajo, a ne? Torej grem nakvačkat še enga! Kar zdej takoj. Not. Yet. :)





In ker je tale modri skvačkan zajec namenjen Martinu, ki je še mini otrok, sem oči raje našila, čeprav bi bili gumbi veliko bolj kjut. Ampak lej, je treba upoštevat tut varnost, da ne bi slučajno Martin poglodal kakšnega gumba, ne? To res ne bi blo fajn.

tudi vreme se da nakvačkat

Hitr, hitr moram tole objavt, ker je že konec aprila... huhu. Hitr gre.
Mal sem sicer užaljena ker spet nismo imeli prehodnega obdobja, in par ful kul, super kjut novih kosov niti nisem uspela oblečt. Ampak to je že druga zgodba. Al pa sploh ni zgodba, ker sploh niti nima veze. Z ničemer. Ah, no. Dejmo se vrnit na temo, a ne?

Torej. Nakvačkala sem vreme. Aprilsko vreme. Sonce, pa oblak pa kapljice. Dobr, to niti ni neka revolucija boste rekli. No, zame je, ker sem prvo stvar naredila sama, brez načrtkov, brez navodil. Jp. Samo slikce sem gledala. To pa je za oznako ponosni smo. Dvakrat al pa trikrat :)

V nadaljevanju pa par navodil, če bo koga prijelo tole probat narest. klik :)

prihaja gluhofon

Evo. Tale naša aplikacija se dogaja (v sodelovanju z Društvom učiteljev gluhih Slovenije in s podporo ministrstva za izobraževanje znanost in šport). Naredili smo že ogromno, kar nekaj pa je še dela, da stvar dokončamo. In prav dober občutek, je videt ikonco na zaslonu telefona. Sva bila s Fajfarjem kar malo važna :)

Ta daaa! Tkole izgleda aplikacija Gluhofon.

kvačkanje za fante

Pa mi je uspelo nakvačkat kapo za našga fajfarja. In to tako, s katero je zadovoljen. Upam.

Je bil pa kar problem. Da ni taka navadna, češka, pa da ni preveč luknasta, ker veš, pol mi piha v glavo, pa da pokrije ušesa, pa da je še vseen tko, stajliš, pa točno take barve mora bit, kot je kapa, ki jo že imam... Taka točna navodila so bila, ja. Pa probe so bile tudi ene parkrat v igri. Ampak tko to gre, če hočeš narest kapo, ki bo taman za fajfarja. In tale po mojem je. Bravo jaz!
Če pa koga zanima kako fajfar zgleda s kapo, pa predlagam klik ;)

naša lenčka

Naša žvau je imela rojstni dan dva dni nazaj, pišem pa šele zdaj, ker se nisem mogla odločit katero fotko pripopam. Imam jih namreč nebroj. Obsedeno. Kot mlade mamice, ki ti kažejo taužnte istih fotk otroka in se samo njim zdijo blazno zanimive. Sej prvih 100 še gre, potem pa je res vse isto. No tko. Eno moram izbrat :)

Faca je naša žvau. Že od začetka. Edin kar je, preveč razmišlja in skrbi tale naš dachshund mix. Skoraj na vsaki fotki je zamišljena, kot da ve odgovor na vsa najpomembnejša geopolitična, pa tudi obča vprašanja in jo to tudi izjemno skrbi. Kaj bo s Severno Korejo? Ali bodo Vitoslavu Turku podrli hišo al ne? Ali bo Hilda imela tv v zaporu? A bodo roboti res zavladali svetu čez 30 let? Kaj se pa z Nubami dogaja te dni? Take stvari...
Škoda, da ne zna govorit. To vedno pravim. Svet bi bil lepši. Sigurno.

Čin, čin!

jabolčna pita ali less is more

Najprej se mormo neki zment. Tole zame ni pita. Dobr, je pita, ampak ne taka kot mora biti pita. Tkole jo pri nas delajo. Sej ne rečem, dostikrat je dobra, ampak to ni to. Zame mora pita izgledat kot iz risanke. Yogi Bear recimo. Tom in Jerry, imata pa itak dostikrat klasične zaplete s pito.

V glavnem. Testo je ta glavna stvar, a ne? In glede na to, da je to ena mojih najljubših sladic, sem sprobala že nešteto receptov in povem vam jajce ne gre v testo. Ne, res ni treba. Meni se zdi daleč najboljša verzija takale. Čist simpl + pri piti se lahko greste impro ligo z dodajanjem kakšnih dodatkov v testo. Valjanje testa naj vas pa tudi ne ustraši, saj gre skozi tudi impro kiparjenje, jaz namreč skoraj nikoli ne razvaljam testa do konca tako kot pravi kuharji, sploh sem pa tokrat za valjar uporabila kar flašo traminca. Se je treba znajt ne? V glavnem malo povaljaš, potem pa pokipariš robove pekača.

Druga stvar pri jabolčni piti je pa nadev. Mora biti pocast, lepljiv, in mehek. Jabolka se morajo v testu skuhati in spacati. Nujno. Pa brez olupkov prosim, da ne govorim o peškah. Zato je pokrita jabolčna pita super, japke samo olupiš in jih zmešaš z malo sladkorja, cimeta, žličko moke in to je to. Ostalo naredi pečica.

Evo zdaj je pa treba samo še sestavit skupaj tole pito. Robovi testa se bodo sprijeli, če spodnji rob testa čisto malo zmočiš z vodo in potem gre brez problema. Zareze v pokrov je treba narest, da se japke lahko dobro skuhajo in to je to. Aja, pokrov namažemo še z na izi razžvrkljanim beljakom in potresemo s sladkorjem. Ne se mi zmrdovat glede cukra prosim. Sladica mora biti sladka, zato prosim še čist mal cukra po vrhu ok?

In to je to. Sploh ni težko, če pa najdete koga, ki vam bo olupil japke, je pa sploh brzinsko. V tistem času ko pa čakate, da se testo ohladi, lahko pa še kaj po kuhinji postorite. Yeah right, je bil kar kavč :)

Pa še pika na i. Smetana. Meni stepena sploh ni všeč, tudi na splošno nisem ravno navdušena nad smetano, ampak tukaj pa... mmmm... polit čisto malo nestepene smetane po še toplem kosu pite... uaaau...

Tokrat sem pito sicer naredila z jajci in dodajam še link, saj je dobro, celo zelo dobro, ampak mi je vseeno boljše testo brez jajc. 

rammstein ali omar naber?

Od tega petka naprej lahko rečem, da sem med mnogimi live bandi doživela tudi Omarja Nabra. Res. Seveda ni blo zanalašč. Res. Take stvari se zgodijo, tudi najboljšim, če ne načrtujejo petkov. Ampak ne bom se delala norca, ker je mulc prov ok. Zlo lepo poje. Res. In takle bendek mu velik bolj paše kot pa šlagerji pri Mariu s kmečkimi kao alter stajlingi.

evo oder. 

In ja, klasični petek v ortobaru, kot da bi bila tam nazadnje prejšnji petek, čeprav me ni bilo kakšno leto. Mal Queenov, pa kakšna Nirvana, pa tko. Playlisto imajo imajo enako že vrsto let. Zanalašč, da te prisilijo računat kolk smo že stari ane? Tko je to.

Resnični bljak je bil pa neumorni industrial v pritličju. Veš, ti zapaše čikec in potem moraš it v akvarij, kar sploh ni tak problem, ampak družbo ti pa delajo Rammsteini in njim podobni na repeat. No, tega pa ne maram. Res.

lepe guspe

Z Bibo sva že zmenjeni. Naredili bova eno FB grupo nefotogeničnosti. In midve bova kraljici te grupe. Enkrat. In ne, to ne govorim tko kot pridne sošolke ki so vedno jamrale po testih, kolk niso nič znale, potem so pa petke padale... hahaha... ne. resno. In vsakič, ko se fotkamo se spomnim na tole:

Ampak v petek smo bli pa vsi tolk veseli, da se je naša Roza vrnila, pa še rojstni dan je povrh praznovala, da smo vsi lepi na fotkah. prov res :)
Nč bejba, skupaj smo preživeli že vse živo. O podrobnostih sicer ne bi, ker mame berejo, vse kar lahka povem je, da je blo vedno dobr! In komaj čakam na še vse živo kar nas čaka! Čin čin še enkrat!

xmas madness ali kvačkanje novoletnih okraskov

No, tkole. Kvačkat je kul. In fino je, da je spet moderno, da ne izpadem čisti mali čudak. Vseen boljš da sem hipsterček, kot pa cel luni, ane?
Že nekaj dni po internetu iščem nekaj lušnega, kvačkanega za na jelko. Po številnih dokaj neuspelih skvačkanih snežinkah, ki izpadejo, kot babičini prtički, ali pa so tako zakomplicirane, da lahko naredim samo eno in potem mi zmanjka volje za ponovitev, sem našla tole bejbo. Njeni načrtki so super simpl in super kjut. Vsak vzorček vzame glih par minut časa + čisto nič zakompliciranega + nič takega za živce parat. Samo hitri kvačk :)

venček, zvezdica, snežinka

Danes je baje najbolj mrzel dan, samo ne vem, ali letos, ali v celi zimi, ki nas še čaka, ali na sploh. No sej je vseeno. Tolk je mrzlo, da seveda nisem šla po plastične obročke, ki so edina posebnost tehle obeskov. Pa sem se znašla. Zlo impro znašla, ampak sem čisto zadovoljna. V glavnem namesto obročkov, sem razrezala kartonast tulec, malo je sicer nerodno ker zanke ne drsijo lepo po kartonu + ni čisto lepa trdna okrogla oblika, ampak za afnanje je čist ok.

bravo jaz.

magic omarca

pa jo imamo. končno. nonotovo omaro.
in ker je bil nono faca in ker si je za gluposti treba čas vzet (tako kot je že šifrer rekel davno tega...hahaha), sem morala narest moj prvi stop motion. res amaterski.

ps. muziko pa dela in poje Whitey

kako romantično...

...če se ti delovni dan začne v Celju, na lušnem sestanku, kjer te pohvalijo (bravo mi)... ko spiješ dobro ekipno kavo, ki ti jo postreže mali prijazni emo fant (potencialna rokenrol zvezda, pravi grega, čeprav noben ne ve če sploh zna pet - kot da je to važno) ... ko se gregatu da pogovarjat ... ko te niti korelčki niti uverturce ne spravijo iz tira ... ko Oki sprinta dvesto in neki nalepk, med tem ko na soncu v miru popiješ popoldanski makjato in pol višnje ... ko škoro pokliče, samo da me vpraša kako sem kaj ... aja za konec te pa še kosilo čaka doma (v sicer kreativno razsuti kuhinji - jebi ga, ne morem pa preveč pričakovat ane?) ... ahh čist sem raznežena ...

čist preveč kičasto. lahko noč.