Sam še tole, pol pa obljubim bolj zabavne teme. res.
Včasih mi pač paše mal safr furat. Sej to ni cel dan, ali bohnedej več dni skupaj. Ne, to so mali safr prebliski. Sej zvečer greš pa na pirček, pa je uredu.
Tole je pa danes Dakota Fanning na koncu kar ganljivega filma Now Is Good povedala in oh, kako zelo paše v ta mali vikend safr.
Our life is a series of moments. Let them all go. Moments.
Danes je bil kar gnil dan. Uf. Kar zelo gnil dan. Ampak zdaj je pa že dobr. In vedno ko se spomnim tegale spodaj, je takoj lažje. Prov res. Tema je lahko pa čisto poljubna.
Tole me je čakal 2. januarja v inboxu. "Posluš to"
In ker sem prvi dan v januarju kvalitetno prespala, imam letos minus 1 dan, torej se je tako začelo moje novo leto. In mi kar ne gre iz glave…
Ounou. Veš kakšne solzice.
Ah sej veš, no. Itak sem njihova fenica. Taprava. In tnx Arctic Monkeys, da ste naredil tale komad zame, ker ima zdej virtualna motivacijska brca v rit, končno tudi melodijo. In to prov kul melodijo. Jp, snap out of it :)
Včeraj me je mnogo mojih bralcev, beri cela dva, opozorilo, da mi ne dela blog. Jp. Res ni delal, ker je bil na popravilu.
A veš k vedno govorim, da ko bom pa ornk zbolela, potem bom imela pa čas pogledat vse Botre, pa vse dele Lord of the rings naenkrat, pa take stvari + končno bom uredila ves online life + fotke + muziko na kompu. Ponavadi sogovornik potem čisto znori. Kaj pa govoriš! Kaj je stabo!
No enivej, zgodil se mi je manjši zdravstveni zatik, zato sem se naslednji dan, še munjena od operacije odločila začet urejat vsaj online life, ker zatik namreč ni tako velik, da bi imela čas za vse filme, ki jih imam na seznamu.
V teh dneh se torej v naprej opravičujem, vsem bralcem, beri dvema, če bo kdaj pa kdaj blogec razsut, ali pa bo kaj čudno štrlelo na ekranu. Kao bolniške mam še glih tolk, da lahko malo polikam in polinkam tale moj online lajf. Recimo.
Danes pa je dan, ja. Sitna sem kot kumis (tko prav Fajfar. Baje to pomeni vinska mušica). Razlogov je kar nekaj, ampak je po mojem brez veze da pišem o njih, a ne? Boljš da ne. :⎜
Lahko pa samo še to rečem, da je film Prometheus pa res eno večjih razočaranj. Sej vem no, to se ve že dolgo časa, zato ga tudi še nisem gledala. Do zdaj... Ampak res no, sam fakiče lahka Ridleyu pokažem. To ni za nkamr. Tko pa maš en razlog.
Oh, danes pa je bil dan. Pišuka. Za pod kouter pa kar ostat tam. Ampak ne bomo jamrali.
Rabim en boost energije. In Karen O me vedno dvigne. Mal divjanja, mal za zjokat in gremo dalje!
Čist sem zatreskana vanjo. Fenomenalna je in komaj čakam, da jo kje ujamem live. Nujno.
Pred kratkim mi je nekdo rekel, da delam preveč planov. Da teram. Da se moram mal umirit. Se prepustit. Se pustit presenetit. WORD! Se strinjam. Čist zares. In točno to je tudi moj plan. hahaha. How ironic.
Ni pa simpl. Ful fajlov imam za popredalčkat. Nekaj sem jih že, nekaj jih še bom. Vmes bodo pa tut taki, za katere nimam več sw-ja in jih bom ful težko kam stlačla. Ja, tko je to, če geek razlaga, kako si misli poštimat lajf. Nove zgodbe se bodo pa kar sproti dogajale. In to je super. Po mojem. Vsaj meni se zdi.
Glasbeni dodatek dneva, sploh v takem moodu kot sem danes, je pa lahko le John Mayer. In le tale komad. Sej je kičast pa vse, ampak tale otožna kitara je uaauu. + txt tako kul paše, da ga moram kar prilepit zraven.
Too many shadows in my room, Too many hours in this midnight, Too many corners in my mind, So much to do to set my heart right [Chorus] Oh, it's taken so long, I could be wrong, I could be ready, Oh, but if I take my heart's advice, I should assume it's still unsteady, I am in repair, I am in repair Stood on the corner for a while, To wait for the wind to blow down on me, Hoping it takes with it my old ways, And brings some brand new luck upon me [Chorus] And now I'm walking in the park, And all of the birds, they dance below me, Maybe when things turn green again, It will be good to say you know me Oh, it's taken so long, I could be wrong, I could be ready, Oh, but if I take my heart's advice, I should assume it's still unsteady, Oh yeah, I'm never really ready, yeah, Oh yeah, I'm never really ready, yeah, I'm in repair, I'm not together, but I'm getting there, I'm in repair, I'm not together, but I'm getting there, I'm in repair, I'm not together, but I'm getting there, I'm in repair, I'm not together, but I'm getting there, I'm in repair, I'm not together, but I'm getting there, I'm in repair, I'm not together, but I'm getting there
Takole, pa sem končala en klasično depresiven post, v stilu zmedene šestnajstletnice. In zato nikoli ne pišem bloga, ko sem slabe volje. Svašta.
sej bo šlo. BLU dnevi pridejo in grejo. super fina poletna jutra čisto nič ne pomagajo, pa če se sonce trudi ali pa ne. včasih je treba BLU misli samo na glas povedat, pa izginejo. mogoče. in fino je če te kdo takrat posluša. tnx roza.