Do zdaj je že vsem znano, da sem res mestni človek in da se mi navadno ne zdi smiselno hodit v hrib. Po ravnem ja, ko je lepo vreme, včasih me tudi zamika, a počakam da me mine... haha.
Čim pa je v igri računalnik pa sem takoj zraven. Maj in Andreja sta naju navdušila za geocaching in sva probala. Za začetek sva seveda izbrala lahki cilj. Brez kakšnih ugank ali veliko zvazdic za difficulty (da ne crknem kar takoj).
Greš na web najdeš cilj, si skopiraš GPS koordinate in gremo.
Pot sva si seveda zakomplicirala in sva kar nekaj časa blodila po močvirju sredi gozda, in praprotnih goščavah. Ko sva pa našla regularno pot, pa ni bilo več problema.
Koseški vrh je pa drugače čisto brez veze, če ne bi našla zaklada in če ne bi bila iz Kosez.
5 komentarjev:
Hehe, Škoro čist navdušen. Končno mamo tud geeki razlog da gremo pohajat.
..in grepo potem ležat naslednjih dan ker nas boooli hrbet....
Eh, to nima veze. Itak ostalim razlagaš samo tist del štorije, ki je kul.
sej se bomo ojačali, a ne škoro?
Aja sem pozabil dodati: MANEKENI U HOSTI :)
Objavite komentar