Efterklang @Channel Zero

Efterklang. Lušn je blo. Kar magical moram rečt. Če kje naletiš nanje, priporočam. Zelo. Ne bo ti žal.

Fotkala bolj nisem (dobr neki bom vseen pripopala, ker se pač spodobi). Sem rajš uživala.

Pa še en njihov hitič. Čist tko za feeling…

 

še mal pa bo sneg

Tole bo dobr. A Place To Bury Strangers v Channel Zero. Res rabim mal šundra.

v stožce po rožce

Sej je bilo lepo, no. Pride gospod Leonard na oder, izgleda kot en nono, potem pa začne peti. Uau, no. Kakšen glas! Še vedno se sliši kot na plati, in kar vali in vali se po dvorani. Malo tudi zaradi obupne akustike, ampak to je že druga zgodba...

Na splošno je bilo sicer čist preveč zibanja zame, take stvari je vseeno boljše poslušat doma, pa tko, ampak vseeno zelo lepo. Respect. Je pa Leonard povzročil to, da sem potem ko sem prišla domov, spet ven zvlekla Jeffa Buckleya in furala safr še dolgo v noč. In če te tale komad čisto nič ne premakne, potem pa res ne vem kaj je s tabo narobe... En teh komadov, ki je za več levelov boljši od originala. Prov res.

Tenkju Maj. Za vabilo. Se je izplačalo, a ne?

zgodnje julijska italijanska psihadelija

Hmmm. Ja, fin je bil tale psihadelični izlet v Ferraro na psihadelične The Black Angels. Italija je res fenomenalno prizorišče za poletne koncerte. Tokrat se je stvar dogajala na grajskem dvorišču v centru Ferrare. In za takšno vrsto glasbe je bil ambient popoln. Magical. Prov res. Glede na to, da nisem ravno prava fenica banda, je plac resnično pomagal ujet vzdušje surfersko psihadeličnih kitar in pravi blues "safr" pevca. In ja, beseda dneva je psihadelija. In zato bodo tut fotke take. Tko ;)

tide s filtrom

Čist sem uničena danes. In vse kar še lahko naredim je, da napopam eno na polno pofiltrirano fotko z včerajšnjega koncerta Tide za bežigradom. Spet. Bežigrad pač rulz. Kaj čmo :)

Plus pohvalim fante. Vedno sem jim bila sicer naklonjena, ampak ne čist do konca. Live pa prepričajo s takim tapravim rokenrolom. In to je fajn.



Evo sem že mal zakinkala pred računalnikom. Grem. Lahko noč. zzzzzzzzzzzzz

veš kaj. metalci so prov ok.

Včeraj sem se z varnostnikom v cvetličarni pogovarjala in čeprav sploh ne razume kaj je lahko človeku, da posluša tako musko, je rekel, da rad dela na takih dogodkih. Ker je mir. Ker ni prepucavanja, je reku. Samo poglej po tleh, je rekel, vsak metalc svoj kozarc nese v smeti. Kr poglej, vse je čisto. Jaz se zasmejim, on pa prav, ti bi mogla videt dogodke ko je kakšna balkan muska. To je pa groza.

Smešen a ne? No sej, jaz to vem že dolgo časa, metalci so res najbolj zvesta publika in verjetno tudi najbolj prijazna. No, če ne štejem ljubiteljev klasične in komorne glasbe, ampak oni so pa freh, ker doživljajo glasbo na višjem nivoju. Kao. Tko je. Se spomnim ko sem šla pred leti samo čez dan z Lenčko, ki je bila še dojenček, na metal kamp. V leglo zla. Ogromni, potetovirani fantje so bili čist razneženi ob pogledu na malega pasjega dojenčka. Vsak, ki je prišel mimo jo je hotel pobožat, pa tko. A pretty sight.

Enivej, včeraj so bli bandi brutalni. In ko cel koncert poslušaš med množico, na glas, jim daš šanso, si rečeš. Sej je dobr! Čeprav absolutno ni žanr zame, štekam. Jeba je edin, ker jih nič ne razumeš kaj pojejo, to bi blo fajn, drgač pa vse ok. Ni pa za vsak dan. To pa ne :) Fotke so pa obupne, ampak lej, je vseen fajn da neki pripopam, ne?

noctiferia

Dead Dildo Drome

Drgač je pa fajn tale bežigrad fest v Cvetličarni. Ful bendov, brez vstopnine, cel junij. In veš, greš lahko neobvezno preverit kakšen nov in neznan žanr. Mogoče te pa preseneti.

luč na koncu tunela?

Brezup večnega (tridnevnega) deževja nas je čisto ustavil. Celo Ljubljana ni bila imuna pred naraslo vodo... Prizadeti gospod na televiziji je povedal da ga pomirja to da se groza ni zgodila le njemu. Lušna tolažba. Taka solidarno slovenska.

Petkov koncert Melodroma pa je bil čisti vikend bonus. Mogoče je bil problem to da benda zelo dobro ne poznam in nisem mogla kaj dosti sodelovati. Ampak zame je point živega koncerta to da me bend prepriča, čeprav še ne poznam njihove muzike.

Torej, manjkali so stoli, da se razkomotim in razmislim o vsakem slišanem komadu posebej. Temeljito.

Da me ne bo kdo narobe razumel, slišalo se je privlačno, lučke so bile vabljive (nagrado pa podarjam tistemu bendu v prihodnosti, ki mu bo uspelu uporabiti vse ogromne lučne inštalacije v kinu šiška na enem dogodku, ker jih je res norooo veliko. Ampak jih rabimo. Res. hahaha.), splošno stopnjevanje napetosti tudi...Celo blazno mi je všeč zvok kitare otožnega surferja.

Ampak to je pa tudi vse. Seveda jim bom dala še šanso, ampak doma zleknjena na kavču, ob naslednjem vseslovenskem vesoljnem potopu.

ps. M je bil priden in je fotkal, ker je bil pač najvišji v ekipi. tnx.

če je čas za službo je tudi za družbo

Trije junci smo se junija odpravili v Torino.
Nič prespat samo na koncert.
Čudaki.

Ko smo se odpravljali me je mami nežno vprašala če se splača.
Ja mami, absolutno.

roken rol je še živ

čiv čiv.


Super ružijo...
kakšne velike turneje ne bo, ker se tako velik bend vedno hitro sfajta. verjetno.
Pa tud vizo je težko dobit. verjetno.
Pa šofer tour busa tud ne vem kdo bi bil.
Mogoče bi bil škoro za, pod pogojem da gre stanko zraven.

i got soul but i'm not a soldier

Vse so zapeli, super fertik dobro, presenetljivo niso delovali preveč freh... če sploh lahko sodim po mini small talku pevca.
Občutek pa je bil bolj matinejski. itak. Tolk zastonj kart pa res ne more it v nč, pa čeprav ne vemo kaj poslušamo.
Res nam manjka takšnih koncertov, po drugi strani pa je vseeno boljši feeling lutat po Milanu in iskat dvorano, kot pa pešačit od Žal do Stožic.