mini prekmurska lubenica

Nekaj moram pohvalit. Sploh glede na to, da nam gre vsem veliko lažje z jezika graja in jamr kot pa pohvala in navdušenje. Ne vem zakaj je tako težko kaj pohvalit. Zares pohvalit.

Torej, včeraj sem se bolj kot ne brezciljno sprehajala po trgovini. A veš tist, k ti neki manjka, pa ne veš točno kaj to je? In opazim mini lubenice, zapakirane v kartonasto embalažo z držalom, kar me je v bistvu najbolj pritegnilo. Večkrat namreč, čeprav si jo ful želim, ne kupim lubenice, ker so prevelike, kako bom pa to pol nesla domov, če jih že v trgovini prerežejo, me skrbi, da ni že čist pocasata, pa potem rabiš še cel dan čakat pri hladilniku, da se hudiček shladi, pa take stvari...

To mini sladko lubenico, sem potem kupila, ampak resnično nisem pričakovala česa spektakularnega. Kako naj bo sladka, če je še tolk majhna... Pri hladilniku je bilo treba čakat samo eno uro in jo probam.... Uaaauuu. Ne spomnim se kdaj sem nazadnje jedla boljšo lubenico. Res ne. Pa nič pešk, pa ful sočna, pa še kjut, ker je mini. Navdušena, tko čudaško navdušena, sem jih hotla kar poklicat in pohvalit. Sej mogoče bi pa to mogla narest, a ne?

Nakvačkan fat bunny je pa zraven samo, da vidiš, da je lubenica res majhna + da se malo važim :)

mmmunchies...

A veš tist, k maš doma vanilijev sladoled in jagode, pa ful ti paše sladko, ampak se lotiš še brownijev. Da bo bolj zares. Če je že cukr, ne?
No, to.

Tole je recept. Super simpl recept. It works every time. Samo količino sladkorja vedno občutno zmanjšam, pa rajš čokolado fliknem not, namesto orehov. Fotke pa ni. Ker... ker so izginili, še preden sem pomislila, da bi jih bilo fajn pofotkat. Se zgodi :)

želva in paradižnik.

A veš tist k neki bi, pa glih ne gre :|

.

hakuna fritata

Joj sem smotana. Hahaha. Tale fritata me spomni na Lion Kinga. Ja, no. Hakuna Matata. In najprej tole pripopamo, potem pa dalje.



Ok, to smo pogledali zdaj pa lahko nadaljujem. Anyway, najbolj uživam kuhat iz nič. Najdeš kr nekaj v hladilniku, malo razmisliš, če so sestavine nemogoče, še malo pobrskaš po Epicuriousu in potem kar nekaj rata. In ponavadi rata dobr. In če rata odlično, potem si čisto ponosen. ouje.

In tale kao fritata mi je fenomenalno ratala. mmm. In zato bom napisala kaj sem fliknila not, da ne pozabim.

jabolčna pita ali less is more

Najprej se mormo neki zment. Tole zame ni pita. Dobr, je pita, ampak ne taka kot mora biti pita. Tkole jo pri nas delajo. Sej ne rečem, dostikrat je dobra, ampak to ni to. Zame mora pita izgledat kot iz risanke. Yogi Bear recimo. Tom in Jerry, imata pa itak dostikrat klasične zaplete s pito.

V glavnem. Testo je ta glavna stvar, a ne? In glede na to, da je to ena mojih najljubših sladic, sem sprobala že nešteto receptov in povem vam jajce ne gre v testo. Ne, res ni treba. Meni se zdi daleč najboljša verzija takale. Čist simpl + pri piti se lahko greste impro ligo z dodajanjem kakšnih dodatkov v testo. Valjanje testa naj vas pa tudi ne ustraši, saj gre skozi tudi impro kiparjenje, jaz namreč skoraj nikoli ne razvaljam testa do konca tako kot pravi kuharji, sploh sem pa tokrat za valjar uporabila kar flašo traminca. Se je treba znajt ne? V glavnem malo povaljaš, potem pa pokipariš robove pekača.

Druga stvar pri jabolčni piti je pa nadev. Mora biti pocast, lepljiv, in mehek. Jabolka se morajo v testu skuhati in spacati. Nujno. Pa brez olupkov prosim, da ne govorim o peškah. Zato je pokrita jabolčna pita super, japke samo olupiš in jih zmešaš z malo sladkorja, cimeta, žličko moke in to je to. Ostalo naredi pečica.

Evo zdaj je pa treba samo še sestavit skupaj tole pito. Robovi testa se bodo sprijeli, če spodnji rob testa čisto malo zmočiš z vodo in potem gre brez problema. Zareze v pokrov je treba narest, da se japke lahko dobro skuhajo in to je to. Aja, pokrov namažemo še z na izi razžvrkljanim beljakom in potresemo s sladkorjem. Ne se mi zmrdovat glede cukra prosim. Sladica mora biti sladka, zato prosim še čist mal cukra po vrhu ok?

In to je to. Sploh ni težko, če pa najdete koga, ki vam bo olupil japke, je pa sploh brzinsko. V tistem času ko pa čakate, da se testo ohladi, lahko pa še kaj po kuhinji postorite. Yeah right, je bil kar kavč :)

Pa še pika na i. Smetana. Meni stepena sploh ni všeč, tudi na splošno nisem ravno navdušena nad smetano, ampak tukaj pa... mmmm... polit čisto malo nestepene smetane po še toplem kosu pite... uaaau...

Tokrat sem pito sicer naredila z jajci in dodajam še link, saj je dobro, celo zelo dobro, ampak mi je vseeno boljše testo brez jajc. 

jajce na oko v svetu kvačkanja

Na splošno sem kar crafty človek se mi zdi. Ampak velikonočno farbanje jajc mi pa niti ne gre. Eno leto sem naredila klasično napako in odložila tavelko žlico v jogurtov lonček... in vsi vemo kaj se v tem primeru zgodi. In predvidevam, da se je vsakemu že vsaj enkrat to zgodilo. Klasično razlitje rdeče barve po tepihu, mizi, ki ima pod steklom seveda usnjeno podlago, in splošni fleki vsepovsod. Naslednje leto sem se bolj organizirala in usmerila v organske barve za pirhe, pa se je zgodil en 'fufnk'. Pravi čaj je komaj kaj od sebe dal, kurkuma, bi bla pa tudi boljše uporabljena v kariju, ker ni sproducirala nič kaj spektakularnega. Potem so se zvrstili še vsi možni poskusi, malo drugačnega barvanja jajc, ki me tudi niso navdušili. + hudički vedno popokajo kot za stavo.

Tako da letos ne bo nič farbanja. Je pa zato kvačkanje. Itak. In, voila. Skvačkan jajc na oko. It will do. Komaj sem se pa zadržala, da nisem šla še krožnika, pa vilčk kvačkat. joooj, čist preveč bizarno. I need to go out more.

Načrtek sem dobila tukaj in ja, je v japonščini. huhu :)

tretji vic dneva.

No, v bistvu ni vic. Tole je bilo geslo v križanki pravi roza. 

In ja, tudi to sem si zapisala, čeprav res ne bi bilo treba. Tega pa res ne moreš pozabit.

:)

Torej, vprašanje se glasi:

Meso med štiri in pet je?

POLPET

seveda. zdaj grem pa pojest ta polpet. dober tek.

pa še obvezni klik. you know you want to.

;)

kruh lenuh rulz. res.

Sej sem ga že večkrat naredila. Ni neka spektakularna novost. In čist vsakič je bil top! Nikoli ne razočara, pa vedno preseneti, ker se vsakič čudim, kako lahko tolk dober kruh nastane s tako malo dela.
In danes jem kruh za zajtrk, kosilo in po mojem tut za večerjo :) Pa sploh nisem huda fenica kruha.
Torej, grem jest kruh, še prej pa nalimam filmček, pripopam bibin link, fotka z efektom pa itak ne more manjkat.

Tukaj je pa še recept. Čist tko, da ni treba vse živo preklikat:
-3 skodelice moke (poljubne velikosti, važna so samo razmerja) - dva dela bele in en črne, vse belo, katerakoli druga moka...
- žlička soli
- zelo zelo majhna žlička suhega kvasa (ščep)
- ena in pol skodelica vode

Suho snov zmešamo, dodamo vodo, na hitro zmešamo samo da se zlepi in pustimo vzhajati 12 ur v zaprti oz. pokriti posodi.
Naslednji dan lepljivo testo stresemo na pomokano desko, parkrat preložimo (predlagam ogled videa) in spretno preložimo v vroč!! model s pokrovom (lahko je jena ali litoželeznik, sam da ma svoj pokrov), ob tem pa pazimo, da se ne opečemo.
Pečemo pri najvišji temperaturi (250) 25 min pokrito, potem odkrijemo in pečemo še 10 - 15 min.
Čas pečenja prilagodimo količini kruha (moje skodelice so cca 2 dcl), kruh mora izgledati kot iz pravljice, lepo zapečen, zlato rumen.

pozabni trenutki

Kaj od decembra nisem nič napisala? Nobene fotke lučk, al pa Ljubljane brez snega? Čudaško.
Ampak eden od resolušnov je pa bil, da bom bolj pridna v tem mini kotičku. In evo, je že april.
Če pogledam nazaj, v leto 2011 je bilo kar luštno, ampak vseeno moram izbrat en trenutek. Tak, ki ga lahko hitro pozabim. Nepozabnih trenutkov mi res ni treba pisat, a ne? Ker jih ne bom pozabila. Ker so nepozabni. doh?

Zato sem izbrala čisto pozabljiv trenutek. V bistvu sem ga že pozabila, če nebi imela shranjenega draftka.

In to je?
Nadzemna koleraba je prav super za jest. Neverjetno ima v angleščini čisto gangsta ime cole-rah-bee (kohlrabi). Who knew.

Fotko sem pa ukradla, ja. Gospodu s Flickr imenom Lichtwechsel. Pardon.
V glavnem. Enajstka je bila kar ok, ja.

kinkip pinkkip kipink

Prvič v zgodovini!
Piknik na Borutovi plaži za Bežigradom.

Drugič bo pa medved na žaru!

karamel

Vem, vem lena. Sladkor se ne karamelizira s plastično lopatko!

nudlci

Če pa je kdo rahli ogenj,
je pa škoro rahli ogenj.

Je rekel škoro.

hvala za rože

Kar dobri so bili jurčki s smetano in marele s parmezanom.
Jurčki so pač jurčki, goba me ne gane glih, so me pa pozitivno presenetile marele.
Edina škoda je, ker popoldan izgine, medtem ko pacaš v kuhinji.

Tnx femo, zdaj gremo pa tiskat.