poljubni wish list

tole sem našla pri Sue Webster doma. in jaz bi tut to mela.

beseda ni konj...

... razen če je beseda glih konj. 

Kaj pa pol?

Da pa post ne bo tolk prazen pa se grem lahko še malo kulture. Tole je slika z naslovom "Two Horses Red And Blue" Franza Marca. Sem kr fenica. Glede na to, da sem cel intro, so mi bli ekspresionisti vedno ful blizu. To verjetno ni glih logično, al pa tut. Kaj pa vem. Ampak tko je.
No, enivej, če te zanima še kej o tem predlagam kakšen klik, klik in še klik, ker je res zanimivo.

decembersko kvačkanje

Kvačkanje je dostikrat kar brezizhoden hobi. Kar nekaj kvačkam, da se mi potem valja po fletu. V glavnem kjut neumnosti. Počasi bom zapolnila čisto vse kotičke. Kar je kar nerodno, sploh če dobiš na obisk ljudi, ki nimajo pojma da kvačkam. Nisem ravno tipična kvačkarica, a ne? Ali pač?

Enivej. Zato je december ful fajn, ker lahko kvačkaš neumnosti in potem ji lahko potalaš za na jelke, pa za darilčka, pa tko. To je kar fun. Sploh pa vsi iiiii-ji pa juuuj-i, ki jih zraven prejmeš. Dobr je to.
Okraske aka venčke sem delala lani, srčke pa krogce nekaj dni nazaj, zdaj so pa na vrsti grannyji.

Torej. naredila sem še ene super simpl okraske, ki jih lahko pokvačkaš iz ostankov volne. Ključno pri tem projektku je, da barve malo pašejo skupaj, če ne lahko zelo hitro izpade češko. Kar pa sevede ni fajn. Težava pri tem kvačkarskem mini podvigu pa je to, da se hitro namnožijo, še preden je konec politke na televiziji, ker jih lahko nakvačkaš in no time.

Okraski so v bistvu mini granny kvadratki (nimam pojma, kako se temu reče v slovenščini, ampak je ta vzorec verjetno po vsem svetu značilen za babice, tko da granny square it is). Načrtkov za grannyje je milijavžnt, jaz sem pa naredila eno simpl osnovno različico kvadratka (v nadaljevanju napišem receptek, da ga ne pozabim). Narediš dva, mednju vtakneš čisto malo polnila, pazi da ga ni preveč, ker drugače gleda ven skozi luknjice + okraski ratajo preveč napihnjeni. Potem ju pa samo še obkvačkaš, ali pa celo zašiješ. To je to. Zdajle objavim, kasneje pa napišem še načrtek. ok?

Smrekce še nimam, zato so pofotkani kar tko mal, mal razkropljeni, mal z mravljo. Freestyle grannyji :)

Efterklang @Channel Zero

Efterklang. Lušn je blo. Kar magical moram rečt. Če kje naletiš nanje, priporočam. Zelo. Ne bo ti žal.

Fotkala bolj nisem (dobr neki bom vseen pripopala, ker se pač spodobi). Sem rajš uživala.

Pa še en njihov hitič. Čist tko za feeling…

 

beli kvačkani novoletni okraski

Nč, spet se začenja norija. Počas pa ziher. Zato sem že kar nakvačkala en set okraskov za jelko. Seveda.

Meni se zdijo super kjut, pa še simpl so. Krogci so pač krogci. Nakvačkaš dva enako velika krogca, potem ju skvačkaš skupaj in preden čisto zaključiš, še malo napolniš s polnilom. To je to. Res simpl.
Nakvačkani srčki so enako enostavni, načrtek za kvačkanje srčkov je pa tukaj.

Je bil pa problem jih slikat. Impro fotoshootingi so sicer ful zabavni, ampak tokrat okraski niti niso sodelovali. Vsak po svoje se je vrtel na nitki in kar niso in niso hoteli mirovat. Za znoret. Res. Asistent Fajfar je bil sicer zelo potrpežljiv, ampak so mu hudički na koncu že kar do živega prišli :)

whatever gets you thru the night

Zjutraj me je pa zbudil pevski zborček. Taka nenavadna, magic melodija. Jp, končno je prišlo do tega. Danes polagajo temeljni kamen za gradnjo versko-kulturnega centra za muslimane aka džamije.

In zdaj na balkonu pijem kavo, opazujem reko ljudi, ki prihaja na dogodek in malo prebiram zgodbo o ljubljanski džamiji, ki je kar žalostna. Spomnim se, kako sem se jezila ko je hotela "zavedna" in "zaskrbljena" skupina ljudi organizirati referendum o džamiji. In takrat so tudi zbrali dovolj podpisov a jih je ustavno sodišče na srečo ustavilo. Wtf, no?

Dejmo jim luft, no. Kaj te bo pa to bolelo? Predstavljaj si da bi moral it na polnočnico v telovadnico na Kodeljevo. Ne gre ne? (Pa pozab na to kdo je bil prej tle, pa kaj paše v Evropo, pa take bučke) Butarce pa pirhe nest v telovadnico? Grozn. No in zato rabijo svoj prostor no. In pika.

Sej to veš, da versko nisem kontaminirana, nisem pa taprav "partizan", ker dopuščam, da se vsak sam odloči, komu bo odgovarjal in pred kom se bo zagovarjal. Večina ljudi na svetu se pač zanaša, in prelaga svoja bremena na neko imaginarno, za njih resnično stvar/osebo/idejo, kar je super ok za njih. Včasih jim celo malo zavidam, saj lahko veliko svojih težav rešijo že z simpl pesmico. In absolutno jih pri tem podpiram. Če jim to pomaga in če jim je na tak način lažje.

V glavnem, zgodnja razmišljanja o veri in takih stvareh z mačkom niso nikoli obrodila kakšnih hudih ugotovitev, zato bo boljše, da utihnem in grem pit kavo naprej. A ne?

Je pa svet narejen tako, kakorkoli obrneš ima John Lennon vedno odgovor... Think about it :)

mini prekmurska lubenica

Nekaj moram pohvalit. Sploh glede na to, da nam gre vsem veliko lažje z jezika graja in jamr kot pa pohvala in navdušenje. Ne vem zakaj je tako težko kaj pohvalit. Zares pohvalit.

Torej, včeraj sem se bolj kot ne brezciljno sprehajala po trgovini. A veš tist, k ti neki manjka, pa ne veš točno kaj to je? In opazim mini lubenice, zapakirane v kartonasto embalažo z držalom, kar me je v bistvu najbolj pritegnilo. Večkrat namreč, čeprav si jo ful želim, ne kupim lubenice, ker so prevelike, kako bom pa to pol nesla domov, če jih že v trgovini prerežejo, me skrbi, da ni že čist pocasata, pa potem rabiš še cel dan čakat pri hladilniku, da se hudiček shladi, pa take stvari...

To mini sladko lubenico, sem potem kupila, ampak resnično nisem pričakovala česa spektakularnega. Kako naj bo sladka, če je še tolk majhna... Pri hladilniku je bilo treba čakat samo eno uro in jo probam.... Uaaauuu. Ne spomnim se kdaj sem nazadnje jedla boljšo lubenico. Res ne. Pa nič pešk, pa ful sočna, pa še kjut, ker je mini. Navdušena, tko čudaško navdušena, sem jih hotla kar poklicat in pohvalit. Sej mogoče bi pa to mogla narest, a ne?

Nakvačkan fat bunny je pa zraven samo, da vidiš, da je lubenica res majhna + da se malo važim :)

i need some structure in my life

Zadnje čase je vse obrnjeno na glavo. Nič blazno groznega, ampak na glavo je vseeno obrnjeno. In mali konfuzni robotek v meni na vsakem koraku išče trdne, oprijemljive stvari, da mu je lažje, takrat ko gre res vse narobe. Sej veš, za podstavt :)

No, in tale Fajfarjev Portorož je tak soliden stebrič, za oporo. Kar koli se zgodi na svetu, je portorož spedencan v nulo. Tudi če ni podtalnice... To pač ne more biti ovira, ne? In tudi če pridem samo za par dni... Je čisto dovolj. Samo da preverim, da je vse na svojem mestu. Sivke so tam, pa tam, kaktuski dobr delajo, vsi ta lepi dreveščki cvetijo vedno ko sem tam, les za žar je do centimetra natančno nasekan, ta fensi vespica je spucana v nulo, ta zelen gladki žamet še vedno nima nobene gube, ...

Structure. Ti pravim.

#sampovem

Glih neki tazga sem rabila v tej frikin' vročini. Delat nič. Pa mal instagramirat seveda. Pa tko. Nič spektakularnega. Otočec pač. In to ful paše :)

v stožce po rožce

Sej je bilo lepo, no. Pride gospod Leonard na oder, izgleda kot en nono, potem pa začne peti. Uau, no. Kakšen glas! Še vedno se sliši kot na plati, in kar vali in vali se po dvorani. Malo tudi zaradi obupne akustike, ampak to je že druga zgodba...

Na splošno je bilo sicer čist preveč zibanja zame, take stvari je vseeno boljše poslušat doma, pa tko, ampak vseeno zelo lepo. Respect. Je pa Leonard povzročil to, da sem potem ko sem prišla domov, spet ven zvlekla Jeffa Buckleya in furala safr še dolgo v noč. In če te tale komad čisto nič ne premakne, potem pa res ne vem kaj je s tabo narobe... En teh komadov, ki je za več levelov boljši od originala. Prov res.

Tenkju Maj. Za vabilo. Se je izplačalo, a ne?

fotogenična rijeka...

...oziroma fotogenične razpadajoče bivše tovarne. Prejšnji vikend se je dogajal festival Republika. Kaj pa vem, neki pametnega je bilo. Na splošno me itak ne zanimajo čist preveč pametni kreativci, ki mislijo da stranke obstajajo zaradi njih, pa take stvari. Zato na predavanja nisem šla (čeprav je bilo sigurno kaj pametnega za slišat), samo uživala sem in se pojala po bajti in njenem dvorišču, kjer se je vse skupaj dogajalo. In mal fotkala. Aja, in pila gemište :)

Takih placov je pri nas res še čisto malo ostalo, sploh pa pri nas v tako nevarni zgradbi nikakor nebi ratalo organizirat dogodka. To je mal škoda.

i'll be waiting with a gun and a pack of sandwiches

Na tole iz tega filma sem pa čisto pozabila. Joj ta otožni rifek. Just perfect.
Za ugasnit luč pa poslušat. Do konca. S šundrom vred. Splača se. Po mojem.

včasih je fajn...

Včasih je fajn slišat, da nisi edini luni na svetu. Pa včasih je fajn ugotovit, da se tudi komu drugemu motajo po glavi podobne stvari. Pa včasih je fajn...

In a sem omenila, da je vroče za znoret? Ne? No, je!

vse ok.

Poletje se je uradno začelo. No, ne še čist zares, ampak danes je bil prvi dan s takim občutkom. Nice. Pa tut ekipca je bla fajn.

her name is banks

Tole je pa zlo dobr. Me prav zanima kako bo izpadlo zapakirano v albumčk.

Je pa smešno, če imaš tako ime. Banks lahko namreč postane super popular, ampak v googlu nikoli ne bo na prvem mestu. I'm just saying ;)
Jo pa tale optimistična vidra lahko potolaži...

because i always feel like running

Because I always feel like running 

Not away, because there is no such place 

Because if there was, I would have found it by now

Because it's easier to run, 

Easier than staying and finding out you're the only one who didn't run 

Because running will be the way your life and mine will be described, 

As in "the long run" 

Or as in having "given someone a run for his money" 

Or as in "running out of time" 

Because running makes me look like everyone else, 

though I hope there will never be cause for that 

Because I will be running in the other direction, not running for cover 

Because if I knew where cover was, I would stay there and never have to run for it 

Not running for my life, because I have to be running for something of more value 

to be running and not in fear 

Because the thing I fear cannot be escaped, eluded, avoided, hidden from, 

protected from, gotten away from, 

Not without showing the fear as I see it now 

Because closer, clearer, no sir, nearer 

Because of you and because of that nice 

That you quietly, quickly be causing 

And because you're going to see me run soon 

and because you're going to know why I'm running then 

You'll know then 

Because I'm not going to tell you now

Gil Scott-Heron

novo življenje

V dar sem jo dobila že dolgo tega. Tako dolgo, da nisem vedela kakšne barve bi bili lahko cvetovi. In tako dolgo tega, da sem jo že večkrat skoraj zabrisala stran. No, in je nisem. Celo selila se je z mano. In kljub temu, da je imela v prejšnjem domovanju idealno lokacijo in takisto veliko pozornosti, se je zbudila te dni. In zdaj vem, da je bela.

Oh, kako simbolično ;)

feel good francozi

Včeraj sem imela spet tak semi-gnil dan. Mal od mačka, mal še od prehlada, mal pa kar tako. In zvečer na HBO najdem tale film. The Intouchables. Kako simpatično in šarmantno. Zgodba je povzeta po resničnih dogodkih, kar ji seveda doda še tisti iiii element. Zelo priporočam, preden američan naredi remake in doda nepotrebne patetične, "bigger than life" elemente.

Sometimes you have to reach into someone else's world to find out what's missing in your own.

Tukaj si pa lahko še malo preberete kakšna je resnična zgodba in vidite kako izgledata resnična človeka. 

kam na kavo v beogradu

Zanimivo je, da v Beogradu še nisem pila slabe kave. Za razliko od Hrvaške tam nimam takih skrbi. To jim gre. Voda je pa obupna.
Ampak do sedaj najbolj očarljiva kava v Beogradu je bila pa v fensi hotelu Square Nine. In tukaj ti vode ne dajo iz pipe. Seveda. Pa še jakno ti spravijo, da v miru spiješ kafe. Pa še različne marmeladke ti dajo zraven rogljička. Za vsak slučaj, če ne maraš recimo marelične. Zelo lepo.

Hotel me je res očaral, zato si v nadaljevanju zasluži še nekaj profi fotk (arhitektura: Isay Weinfeld, fotke: Matthieu Salvaing) + link.

tomažinov mlin

Jah med iskanjem fotke za h banditkom v prejšnjem postu, sem se spomnila tegale izletka. Službeno/prostočasno/ambicioznega izletka. In Tomažinov mlin v Hotedršici je bil prvi postanek. Ekipa je bila z gospo, ki jim je razkazovala mlin, jaz sem se pa v tem času izmuznila in šla malo pogledat po bajti, čeprav ni bilo ravno dovoljeno. Zelo fotogenično moram rečt. Barve so sploh ubijalske. Če bi bla blond, bi jih ziher imela oblečene. skoz. :)