mini safr

Sam še tole, pol pa obljubim bolj zabavne teme. res.
Včasih mi pač paše mal safr furat. Sej to ni cel dan, ali bohnedej več dni skupaj. Ne, to so mali safr prebliski. Sej zvečer greš pa na pirček, pa je uredu.

 

Tole je pa danes Dakota Fanning na koncu kar ganljivega filma Now Is Good povedala in oh, kako zelo paše v ta mali vikend safr.

Our life is a series of moments. Let them all go. Moments. 

All gathering towards this one.

insta novo leto

hihi. Instagram filtri res lahko rešijo še tako zaružene fotke. Sploh če po perfektni novoletni večerji (bravo Miha, Jerneja, Gašper in Špela), kjer nismo imeli časa fotkat, ker smo raje jedli in nazdravljali, prideš na žurko v center, ki se je že strgala s ketne. huh. Zamazane in čudno pofotkane fotke kar naenkrat ratajo hipstersko insta fotogenične. Insta magic. hihi.

grainy nights in ljubljana

Efterklang @Channel Zero

Efterklang. Lušn je blo. Kar magical moram rečt. Če kje naletiš nanje, priporočam. Zelo. Ne bo ti žal.

Fotkala bolj nisem (dobr neki bom vseen pripopala, ker se pač spodobi). Sem rajš uživala.

Pa še en njihov hitič. Čist tko za feeling…

 

vse gre počasi kot nakvačkan polž

Joj kolk se vse ustavi, če se prazniki lahko razvlečejo še čez vikend. Vse gre čist počasi. Sonca je še vedno ful, tako da se kar malo svaljkamo naokoli po Ljubljani in uživamo.
Na tegale nedokončanega skvačkanega polža, sem mal pozabila. Me je pa razveselilo, da se mali Martin z njim kar zabava, tako da sem dobila že nalogo skvačkat še kakšne nove živalce za na vozek. Zmenjeno. Se lotim!



Za tiste, ki vas zanima kako se lotit kvačkat takega polža pa je tukaj link.

še mal pa bo sneg

Tole bo dobr. A Place To Bury Strangers v Channel Zero. Res rabim mal šundra.

whatever gets you thru the night

Zjutraj me je pa zbudil pevski zborček. Taka nenavadna, magic melodija. Jp, končno je prišlo do tega. Danes polagajo temeljni kamen za gradnjo versko-kulturnega centra za muslimane aka džamije.

In zdaj na balkonu pijem kavo, opazujem reko ljudi, ki prihaja na dogodek in malo prebiram zgodbo o ljubljanski džamiji, ki je kar žalostna. Spomnim se, kako sem se jezila ko je hotela "zavedna" in "zaskrbljena" skupina ljudi organizirati referendum o džamiji. In takrat so tudi zbrali dovolj podpisov a jih je ustavno sodišče na srečo ustavilo. Wtf, no?

Dejmo jim luft, no. Kaj te bo pa to bolelo? Predstavljaj si da bi moral it na polnočnico v telovadnico na Kodeljevo. Ne gre ne? (Pa pozab na to kdo je bil prej tle, pa kaj paše v Evropo, pa take bučke) Butarce pa pirhe nest v telovadnico? Grozn. No in zato rabijo svoj prostor no. In pika.

Sej to veš, da versko nisem kontaminirana, nisem pa taprav "partizan", ker dopuščam, da se vsak sam odloči, komu bo odgovarjal in pred kom se bo zagovarjal. Večina ljudi na svetu se pač zanaša, in prelaga svoja bremena na neko imaginarno, za njih resnično stvar/osebo/idejo, kar je super ok za njih. Včasih jim celo malo zavidam, saj lahko veliko svojih težav rešijo že z simpl pesmico. In absolutno jih pri tem podpiram. Če jim to pomaga in če jim je na tak način lažje.

V glavnem, zgodnja razmišljanja o veri in takih stvareh z mačkom niso nikoli obrodila kakšnih hudih ugotovitev, zato bo boljše, da utihnem in grem pit kavo naprej. A ne?

Je pa svet narejen tako, kakorkoli obrneš ima John Lennon vedno odgovor... Think about it :)

v stožce po rožce

Sej je bilo lepo, no. Pride gospod Leonard na oder, izgleda kot en nono, potem pa začne peti. Uau, no. Kakšen glas! Še vedno se sliši kot na plati, in kar vali in vali se po dvorani. Malo tudi zaradi obupne akustike, ampak to je že druga zgodba...

Na splošno je bilo sicer čist preveč zibanja zame, take stvari je vseeno boljše poslušat doma, pa tko, ampak vseeno zelo lepo. Respect. Je pa Leonard povzročil to, da sem potem ko sem prišla domov, spet ven zvlekla Jeffa Buckleya in furala safr še dolgo v noč. In če te tale komad čisto nič ne premakne, potem pa res ne vem kaj je s tabo narobe... En teh komadov, ki je za več levelov boljši od originala. Prov res.

Tenkju Maj. Za vabilo. Se je izplačalo, a ne?

tide s filtrom

Čist sem uničena danes. In vse kar še lahko naredim je, da napopam eno na polno pofiltrirano fotko z včerajšnjega koncerta Tide za bežigradom. Spet. Bežigrad pač rulz. Kaj čmo :)

Plus pohvalim fante. Vedno sem jim bila sicer naklonjena, ampak ne čist do konca. Live pa prepričajo s takim tapravim rokenrolom. In to je fajn.



Evo sem že mal zakinkala pred računalnikom. Grem. Lahko noč. zzzzzzzzzzzzz

veš kaj. metalci so prov ok.

Včeraj sem se z varnostnikom v cvetličarni pogovarjala in čeprav sploh ne razume kaj je lahko človeku, da posluša tako musko, je rekel, da rad dela na takih dogodkih. Ker je mir. Ker ni prepucavanja, je reku. Samo poglej po tleh, je rekel, vsak metalc svoj kozarc nese v smeti. Kr poglej, vse je čisto. Jaz se zasmejim, on pa prav, ti bi mogla videt dogodke ko je kakšna balkan muska. To je pa groza.

Smešen a ne? No sej, jaz to vem že dolgo časa, metalci so res najbolj zvesta publika in verjetno tudi najbolj prijazna. No, če ne štejem ljubiteljev klasične in komorne glasbe, ampak oni so pa freh, ker doživljajo glasbo na višjem nivoju. Kao. Tko je. Se spomnim ko sem šla pred leti samo čez dan z Lenčko, ki je bila še dojenček, na metal kamp. V leglo zla. Ogromni, potetovirani fantje so bili čist razneženi ob pogledu na malega pasjega dojenčka. Vsak, ki je prišel mimo jo je hotel pobožat, pa tko. A pretty sight.

Enivej, včeraj so bli bandi brutalni. In ko cel koncert poslušaš med množico, na glas, jim daš šanso, si rečeš. Sej je dobr! Čeprav absolutno ni žanr zame, štekam. Jeba je edin, ker jih nič ne razumeš kaj pojejo, to bi blo fajn, drgač pa vse ok. Ni pa za vsak dan. To pa ne :) Fotke so pa obupne, ampak lej, je vseen fajn da neki pripopam, ne?

noctiferia

Dead Dildo Drome

Drgač je pa fajn tale bežigrad fest v Cvetličarni. Ful bendov, brez vstopnine, cel junij. In veš, greš lahko neobvezno preverit kakšen nov in neznan žanr. Mogoče te pa preseneti.

vse ok.

Poletje se je uradno začelo. No, ne še čist zares, ampak danes je bil prvi dan s takim občutkom. Nice. Pa tut ekipca je bla fajn.

zajčki, pa piščančki, pa vsa ta jajca.

Ne, neeee! Ne oddat zajčka! Sploh pa ne med velikonočnimi prazniki. Why, oh why?

Drugač pa, tole je bilo lani, tko da se ne splača klicat. Po mojem :)

obljuba dela dolg.

Evo. Tko kot sem obljubila. Pri meni ni več zime.

Zdaj pa dost o vremenu. 

ojej. na tole zimsko veselje sem pozabila.

zima je bla. pa ful snega je blo. pa fajn je blo. upam da dr. D ne zameri ;)

zimsko veselje v plundri

Vsa sitna se vlečem do službe in v glavi naštevam razloge zakaj mi ni kul, da spet sneži. Kot Grumpy. In potem, pred Turško ambasado zagledam dva gospoda, ki se fotkata v snegu! Čisto razigrana, kot bi prvič videla sneg. In mogoče sta ga res prvič videla. In moja sitnobca je kar izginila :)

 

 

rammstein ali omar naber?

Od tega petka naprej lahko rečem, da sem med mnogimi live bandi doživela tudi Omarja Nabra. Res. Seveda ni blo zanalašč. Res. Take stvari se zgodijo, tudi najboljšim, če ne načrtujejo petkov. Ampak ne bom se delala norca, ker je mulc prov ok. Zlo lepo poje. Res. In takle bendek mu velik bolj paše kot pa šlagerji pri Mariu s kmečkimi kao alter stajlingi.

evo oder. 

In ja, klasični petek v ortobaru, kot da bi bila tam nazadnje prejšnji petek, čeprav me ni bilo kakšno leto. Mal Queenov, pa kakšna Nirvana, pa tko. Playlisto imajo imajo enako že vrsto let. Zanalašč, da te prisilijo računat kolk smo že stari ane? Tko je to.

Resnični bljak je bil pa neumorni industrial v pritličju. Veš, ti zapaše čikec in potem moraš it v akvarij, kar sploh ni tak problem, ampak družbo ti pa delajo Rammsteini in njim podobni na repeat. No, tega pa ne maram. Res.

ljubljana čez dan

Mal je žalostno, da grem tako malokrat v mesto. Čez dan. Brez planov.
Je mogla sestrična iz Maribora prit na obisk, da me je spet tale naša Ljubljana očarala.
In čisto vsakič, kot pokvarjena plošča, si rečem, da bi se čisto zaljubila v Ljubljano, če bi bila iz nekje drugje, na obisku. Res.

Na Zmajskem mostu, bi v originalu morali biti krilati levi, kar bi bilo zelo čudno, ne? 

Tkole pa izgleda Ljubljanski grad, če na Petkovškovem nabrežju piješ kavo in uživaš v še zadnjem lepem dnevu pred napovedanim snegom. 

Maks išče zmaje in viteze. Seveda. 

Mini pošasti na Zmajskem mostu 

In to je lahko ena od prvih nalog zame. Vsake toliko časa biti očarani turist v svojem mestu :)

nebotičnik

shopping

ježevc

Med tem ko sem se potikala po Beogradu, je naša Lena peljala ekipco v živalski vrt.
Kakšna hinavka. Glede na to, da se boji vsake muhce, ptiča ali samo lavorja, ki ga delavci pozabijo, kje pri kakšnem bloku, si res nisem misila, da bo prenesla takšno avanturo.
Pa so mi povedali da je bila prav zgleden obiskovalec. Kdo bi si mislil.

Klik na 'Več o tem' pa razkrije Lenino zanimancijo.