Včeraj sem se z varnostnikom v
cvetličarni pogovarjala in čeprav sploh ne razume kaj je lahko človeku, da posluša tako musko, je rekel, da rad dela na takih dogodkih. Ker je mir. Ker ni prepucavanja, je reku. Samo poglej po tleh, je rekel, vsak metalc svoj kozarc nese v smeti. Kr poglej, vse je čisto. Jaz se zasmejim, on pa prav, ti bi mogla videt dogodke ko je kakšna balkan muska. To je pa groza.
Smešen a ne? No sej, jaz to vem že dolgo časa, metalci so res najbolj zvesta publika in verjetno tudi najbolj prijazna. No, če ne štejem ljubiteljev klasične in komorne glasbe, ampak oni so pa freh, ker doživljajo glasbo na višjem nivoju. Kao. Tko je. Se spomnim ko sem šla pred leti samo čez dan z Lenčko, ki je bila še dojenček, na
metal kamp. V leglo zla. Ogromni, potetovirani fantje so bili čist razneženi ob pogledu na malega pasjega dojenčka. Vsak, ki je prišel mimo jo je hotel pobožat, pa tko. A pretty sight.
Enivej, včeraj so bli bandi brutalni. In ko cel koncert poslušaš med množico, na glas, jim daš šanso, si rečeš. Sej je dobr! Čeprav absolutno ni žanr zame, štekam. Jeba je edin, ker jih nič ne razumeš kaj pojejo, to bi blo fajn, drgač pa vse ok. Ni pa za vsak dan. To pa ne :) Fotke so pa obupne, ampak lej, je vseen fajn da neki pripopam, ne?
Drgač je pa fajn tale
bežigrad fest v Cvetličarni. Ful bendov, brez vstopnine, cel junij. In veš, greš lahko neobvezno preverit kakšen nov in neznan žanr. Mogoče te pa preseneti.
