2015-01-11

največja fora

dalj časa ko razmišljam v čem je fora in starejša ko sem, bolj jasno vidim, da sploh ni fore. na splošno. v lajfu. in to je največja fora. verjetn.


2015-01-06

boyhood

Sej nimam besed. Že samo misel na to, da se je cel cast zavezal za 12 let. Ja, 12 let so snemali ta film.  Vsako leto malo pa po malo. Torej tudi če nič ne rečem o tem filmu, je že ta podatek fantastičen. In ker je glih nežen Linklater, potem je res vse ok. No, več kot ok.
Samo namestiš se v kavč, klikneš play in si ogledaš življenje družine. Čist običajne družine. Brez dodatkov. Kar z njimi si. V dnevni sobi. In ja, življenje je na splošno kar dolgočasno in niti ne tolk spektakularno kot bi si kdo želel, ampak še vseen fantastično.







Mason: Dad, there's no real magic in the world, right?
Dad: What do you mean?
Mason: You know, like elves and stuff. People just made that up.
Dad: Oh, I don't know. I mean, what makes you think that elves are any more magical than something like a whale? Yoy know what I mean? What if I told you a story about how underneath the ocean, there was this giant sea mammal that used sonar and sang songs and it was so big that its heart was the size of a car and you could crawl through the arteries? I mean, you'd think that was pretty magical, right?

2015-01-05

Najboljši zajtrk

Zajtrka sploh ne maram. To mi ne gre. In če jaz govorim o zajtrku, mora biti ura že kar krepko čez 10. Ampak sej to niti nima tolk veze.
No v glavnem blazno imam rada poširana jajca. Ja, tko se temu reče po slovensko. Nimam pojma zakaj. Sliši se niti ne apetitlih, kvečjemu kar zakomplicirano. No ampak ni res. Ful je simpl, rezultat je pa fantastičen.
Tkole si jaz tole naredim. Pod jajcem mora bit nujno popečen kruh. Vse ostalo je pa čist poljubno.



Dodajam pa še lično narejen video o tem postopku, ki res ni težek. V vodo ne pozabi dati malo kisa in to je to. res. Se splača probat.


Eggs Poached- White On Rice Couple Series from Todd Porter & Diane Cu on Vimeo.

2014-12-08

kvačkani spomini

Uh, ta december, a? Sej se ga vedno veselimo, malo nas pa tudi matra. Jaz se ponavadi lotim pucanja računalnika. Sej veš, da malo preverim, kaj vse smo naredili in česa vse nismo, in kako smo se imeli fajn in take stvari.

In ja, vse se potem zatakne pri urejanju fotk. Kolk je tega! Pa kolk je lušnih fotk. Pa kolk enih spominov. Juhej! In glede na to da sem še vedno navlečena na kvačkarijo, sem se lotila kvačkat spomine. No tudi spomine, dejansko pa okvirčke, v katerih lahko menjam fotke po mili volji. Malo obojestrančka na zadnji strani in voila :)


Načrta mi verjetno ni treba pisat, ker je stvar kakor vidiš ekstremno simpl. Rabiš kovinski obroč, ki ga obkvačkaš, naslednjo vrsto sem naredila z dc-ji (kaj pa vem kako se že po slovensko reče... šibična zanka?), zadnjo vrsto pa sem zaključila z enojnimi zankami in v drugi barvi. Simpl, ne?

Rezultat je pa za velik iiiii-jev, pa ohhh-ov. Super lušno kvačkano darilce. Se ti ne zdi?

2014-11-06

poljubni wish list

tole sem našla pri Sue Webster doma. in jaz bi tut to mela.

2014-10-31

hip hip hura za cakepopse

Ja no, že dolgo si na netu ogledujem cakepopse. Ponavadi spuščam iii-je in uau-e med lajkanjem in pinanjem ful super kjut fotk, teh čudaških tort, ob enem pa razmišljam o tem kje je sploh smisel, da narediš torto na palčki. Kar pomisli. Mal je res čudno.

No, in ta teden sem se lotila projekta. Ker je bil ravno moj rojstni dan, in ker se z gipsom počutim blazno nekoristna, in ker res ne moreš obiskom ponuditi samo cedevite, sploh če obiski pripeljejo še škratke zraven....

No, biskvit sem še naredila sama, potem so pa začeli kapljati obiski in nastal je cel šundr. Tak zabaven šundr. Kar naenkrat smo vsi pacali tortne lizike, kakor jih je poimenovala roza, in barvaste mrvice so kar letele na vse strani.





Kako se torej lotit? Najprej naj povem, da sploh ni tako zakomplicirano kot izgleda. No, če želiš res perfect izgled, potem se je treba malo bolj potrudit in zvežbat, ampak na splošno pa res ni take panike. Jaz se itak ponavadi bolj na impro lotim in ti povem, kr rata. Res pa je da morš mal več kmečke pameti uporabit, če se lotiš impro lige v kuhinji... Pa tudi pripravit se moraš na to, da kaj pač ne bo ratalo.

Biskvit spečeš, ga razturiš v prafaktorje (babe na internetu pravjo, da testo zmiksajo, ampak sem ga jaz kar ročno zgužvala in je bilo prov ok), dodaš vezivo, oblikuješ kroglice, jih namočiš v čokolado, okrasiš in poješ.

Za prvič sem delala po tem receptu, ker se mi je fajn zdelo za vezivo uporabit mascarpone, za razliko od američanov, ki za vezivo uporabljajo icing (beri sam cukr) imam pa že ful novih idej kakšen biskvit bi lahko naredila, pa za vezivo uporabila marmelado, pa....

So pa ena fizikalna, pa ne vem kakšna še svetovna pravila okol katerih pač ne morš. Kolkrkol se trudiš, da bi bile kuglice malo večje, da bi jih blo bolj zabavno jest, potem pač ugotoviš, da je kuglica lahko točno tolk velika, kolkr jo prenese nest palčka in ne kolkr bi jo ti zbasal na enkrat v usta. Tukaj se lahko navežem tudi na podstavek, kamor cakepopse postavljaš, da se strdijo. No, enaka enačba. Ogromnih in blazno težkih cakepopsov pač ne moreš zapikovat v prazno škatlo od jajc. Se pač prevrne. Tako, da je stiropor resnično potrebna stvar pri tem projektu, ni fora.

No tkole fjn smo se imeli. Pomagali so čist vsi, in jedli smo tudi čist vsi. Pridni ste bli in lušn je blo! Tnx!

p.s. Dačo, sori k te ni na fotki, samo na tisti eni, kjer si še ti gor zgleda slavljenka čist pofaulena, zato jbg. In ker sem bila tist dan jaz šefica, si lahko izberem, katera fotka se objavi. kne?

pa še en p.s. tale prav posebna mama je super opisala in pofotkala celoten postopek izdelave. Čist tko, da se še mal pripraviš na projekt, če te je zamikalo :)