2013-07-26

v stožce po rožce

Sej je bilo lepo, no. Pride gospod Leonard na oder, izgleda kot en nono, potem pa začne peti. Uau, no. Kakšen glas! Še vedno se sliši kot na plati, in kar vali in vali se po dvorani. Malo tudi zaradi obupne akustike, ampak to je že druga zgodba...



Na splošno je bilo sicer čist preveč zibanja zame, take stvari je vseeno boljše poslušat doma, pa tko, ampak vseeno zelo lepo. Respect. Je pa Leonard povzročil to, da sem potem ko sem prišla domov, spet ven zvlekla Jeffa Buckleya in furala safr še dolgo v noč. In če te tale komad čisto nič ne premakne, potem pa res ne vem kaj je s tabo narobe... En teh komadov, ki je za več levelov boljši od originala. Prov res.



Tenkju Maj. Za vabilo. Se je izplačalo, a ne?

Ni komentarjev: