Nekaj moram pohvalit. Sploh glede na to, da nam gre vsem veliko lažje z jezika graja in jamr kot pa pohvala in navdušenje. Ne vem zakaj je tako težko kaj pohvalit. Zares pohvalit.
Torej, včeraj sem se bolj kot ne brezciljno sprehajala po trgovini. A veš tist, k ti neki manjka, pa ne veš točno kaj to je? In opazim mini lubenice, zapakirane v kartonasto embalažo z držalom, kar me je v bistvu najbolj pritegnilo. Večkrat namreč, čeprav si jo ful želim, ne kupim lubenice, ker so prevelike, kako bom pa to pol nesla domov, če jih že v trgovini prerežejo, me skrbi, da ni že čist pocasata, pa potem rabiš še cel dan čakat pri hladilniku, da se hudiček shladi, pa take stvari...
To mini sladko lubenico, sem potem kupila, ampak resnično nisem pričakovala česa spektakularnega. Kako naj bo sladka, če je še tolk majhna... Pri hladilniku je bilo treba čakat samo eno uro in jo probam.... Uaaauuu. Ne spomnim se kdaj sem nazadnje jedla boljšo lubenico. Res ne. Pa nič pešk, pa ful sočna, pa še kjut, ker je mini. Navdušena, tko čudaško navdušena, sem jih hotla kar poklicat in pohvalit. Sej mogoče bi pa to mogla narest, a ne?
Nakvačkan fat bunny je pa zraven samo, da vidiš, da je lubenica res majhna + da se malo važim :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar