off the grid

Evo. Začel se je tretji dan brez telefona. Revež je na servisu. Mojstri so rekli, da rabijo dva do tri dni.

No, sej en telefon so mi dali za ta čas, ampak je občutek tak, kot če bi z najhujšim in najbolj udobnim avtom prišel na servis, mojstri bi ti pa za nadomestni avto dodelili starega, zriganega jugota. Edin kar ti pomaga je to da se počutiš retro. To je pa tut vse. 

Čudaško je. Malo sem zgubljena. Kdo od vas, zdajle že ornk zavija z očmi, ampak vam že kar takoj povem, da to ni afnanje. Dobr, brez teh dveh appov bom že zdržala, še kakšen dan ali dva, ampak res komaj ;)

Malo se sprašujem, ali sem res tak geek, tak tech junkie, da pogrešam telefon. Vsake toliko časa je kdo pameten in me prepričuje, da to ni zdravo, da je fajn biti izklopljen, da je fajn bit in control... sej veš, ves ta new age shit... Jaz pa pravim. Vse ok, če delaš v javni upravi.
Sej sliši se zelo žaljivo, ampak moja služba nima tapravega delovnega časa. Ima samo deadline. Nima veze ali sem v službi do petih ali do devetih in niti nima veze ali pridem v službo kaj prej, da se potem lahko prej odštemplam. Nope. Pri meni je važno, da je roba pri tiskarju, takrat ko mora bit in to je to. Vmes ko čakam korekture, pa lahko posedam z gin tonikom v roki tut cel dan če čem. And I love that!
In ta dva dneva sta me spomnila, kako je bilo s ciglo, namesto telefona. Cel dan čakam pred računalnikom, kdaj bo popnil mail. Med tem pa prčkam po facebooku, redditu in vseh ostalih bedarijah. Zelo produktivno, moram rečt.